Novi Tednik, marec 2026: Podtaknjeno očetovstvo in resnica po treh desetletjih, Simona Šolinič
Slovenija ga je bolje spoznala, ko je ponudil 30 tisočakov za informacije o pogrešani osebi. Tokrat pa je celjski podjetnik Vanja Četković osupnil s svojo osebno zgodbo.
Zgodbo je objavil na svojem družbenem omrežju. Gre za izpoved in izkušnjo, katere resnica je prišla na dan po dolgih 34 letih, je zapisal.
»Moj namen je dokončno pranje mojega imena in opomin vsem, da resnica na koncu vedno najde svojo pot. Zgodba je resnica, ki je predolgo čakala, ujeta nekje med molkom, strahom in zavestnimi lažmi ljudi, ki bi morali ravnati odgovorno, pa tega niso storili,« začne Vanja Četković.
V zgodbi nato preseneti z izkušnjo, kako ga je dekle, s katero sta se kot najstnika družila, takrat prepričala, da je oče dekletovega sina, čeprav dvom v to nikoli ni izginil. Odgovornosti v mladosti takrat ni ubežal, pripravljen je bil pomagati in skupaj vzgajati otroka, a hkrati je želel ugotoviti očetovstvo.
“Laži so mi grenile življenje!”
»V tistem času DNK testa nisi mogel opraviti, dokler otrok ni bil star pet let,« je napisal. »Kasneje so se lažne govorice o tem, da sem oče, le še razširile,« je dodal. Brutalne govorice, laži in napletanja številnih so mu vsa ta leta grenila življenje, vplivala tudi na njegovo družino, ki si jo je ustvaril z drugo partnerko, ki mu je ves čas ne glede na vse stala tesno ob strani. »Ta laž o očetovstvu je postala del mojega vsakdana, zaznamovala je mojo mladost, moje šolanje in moje odnose. Namesto podpore sem od okolice doživljal sumničenja, namesto priložnosti zapiranje vrat,« je zapisal.
Nato je izvedel, da je otrok, čigar oče naj bi bil, v rejništvu. Ker je želel priti resnici do dna, je v preteklosti celo stopil v stik z rejniško družino, v kateri pa je prav tako, kot dodaja, naletel na neodobravanje in napadalnost.
Ko se šok samo še stopnjuje
Leta 2019 se je agonija začela samo še stopnjevati. Takrat je namreč v stik z njim stopil domnevni sin, mu pošiljal sporočila, ga celo izsiljeval, navaja Četković. Slednji naj bi mu nekaj časa pomagal tudi finančno, dokler se napet odnos ni stopnjeval tako, da je Četković z njim prekinil odnose.
Omenja, da naj bi se fant pogosto zapletal v navzkrižje z zakonom, bil velikokrat ovaden in v postopkih na sodišču zaradi drugih nečednih stvari. Predlani je sledil drugi šok, ko je Četković od domnevnega sina prejel tožbo za ugotavljanje očetovstva.
Sodišče mu nikoli ni verjelo, dokler …
V tožbi, ki jo je domnevni sin vložil proti njemu, je sodišču predložil vse dokaze, ki so kazali, da Četković ne more biti oče, a sodišče jim nikoli ni povsem verjelo. »Sodišče je v meni preprosto videlo grešnika! Počutil sem se ponižanega pred roko pravice,« pravi Četković. Boli ga to, pravi, da je sodišče na drugi strani verjelo nekomu, ki naj bi znal spretno izkoriščati sistem.
A sodišče nato ni moglo spregledati izsledkov DNK analize, ki je bila opravljena. Analiza je namreč po 34 letih pokazala, da Četković ni oče omenjene osebe. »Kaj bodo zdaj na to rekli vsi vaški hujskači in nergači, ki so mi brezbrižno jemali najlepša leta moje mladosti?« se sprašuje.
“Naj bo to opomin vsem”
»Njegovi mami bi lahko odpustil, če res ne bi vedela, kdo je oče. Tako pa je zavestno in sebično, da bi oprala svoje ime, žrtvovala moj ugled in ugled moje družine. Teh 34 let mi ne more vrniti nihče,« je zapisal Četković. Tudi človeku, ki naj bi bil njegov sin, a se je zdaj izkazalo, da ni, bi lahko odpustil, je še dodal. »Če bi potrkal na vrata z resnico. Če bi iskal odgovor. A ni prišel kot sin. Prišel je kot nekdo, ki ne išče očeta, temveč finančnega sponzorja,« je jasen.
Številni sledilci so bili osupli nad njegovo zgodbo, mnogi so zapis delili, saj so v njegovi zgodbi začutili tudi podobno svojo izkušnjo.
»Nosil sem težo govoric, da naj bi jabolko padlo daleč od drevesa, ker sem ga zapustil. To me je bolelo bolj, kot sem kdaj pokazal. Resnica je drugačna! Nikoli ni rasel ob meni in nikoli ni bil del mojega drevesa. Danes vem, da če pod jablano leži hruška, potem ne glede na vse besede in prepričanja ni padla z nje. Naj bo to opomin vsem, da besede lahko ranijo, a korenine vedno povedo svojo pravo zgodbo,« je še zaključil.
