SiolNET, avgust 2023: Izpodbijanje očetovstva po 25 letih
Po 25 letih začel dvomiti o očetovstvu. Lahko zahteva vračilo preživnine?
Pozdravljeni, 25 let sem plačeval preživnino in še veliko dodatnih stroškov. Zaradi različnih dejavnikov pa nameravam zdaj narediti DNK-test očetovstva. Zanima me, ali obstaja kakšna možnost – če bo test negativen –, da se mi vrne preživnina in kakšni so postopki?
Marjan B.
Pravnik na dlani odgovarja:
Vaše vprašanje je pravzaprav hipotetično in vam bomo zato obrazložili oba postopka.
Najprej glede izpodbijanja očetovstva. Oče lahko izpodbija očetovstvo otroka, ki ga je rodila njegova žena ali partnerka, če misli, da ni njegov oče. Za vložitev tožbe obstaja tako imenovani subjektivni rok, ki je eno leto od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo sum, da otrok ni njegov.
Včasih je bil določen tudi objektivni rok petih let od otrokovega rojstva, ki pa ga je Ustavno sodišče leta 2015 (odločba U 251/14) odpravilo. Če ste še znotraj enoletnega roka od takrat, ko ste izvedeli okoliščine, ki povzročajo dvom, lahko tako tožbo vložite. Če je ta rok daljši, pa vam bo sodišče tožbo zavrglo ali zavrnilo.
Če moški velja za očeta otroka, je otroka dolžan preživljati. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola na izrednem študiju, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Če boste vseeno opravili test DNK in bo ta negativen, torej bo pokazal, da niste oče otroka, imate več možnosti. Lahko ovadite mater otroka zaradi goljufije, na podlagi katere sta ona oziroma po polnoletnosti otrok prejemala preživnino in druga plačila. Pridobila sta protipravno premoženjsko korist tako, da ste bil spravljeni v zmoto glede očetovstva in ste preživnino plačevali.
Glede samega vračila plačil pa veljajo civilnopravni predpisi po obligacijskem zakoniku glede terjatev. Splošni zastaralni rok določa 346. člen obligacijskega zakonika in je pet let od takrat, ko naj bi terjatev nastala. Tako da je v takem primeru verjetno večina plačil zastarala. Vsekakor pa lahko v primeru uvedbe kazenskega postopka terjatev uveljavljate tudi znotraj kazenskega postopka.
Pravni nasveti, SiolNET